Okrogel, barvit in sočen sadež za tople poletne mesece

Avtor: Uredništvo

Sezona breskev se prične v začetku junija in traja vse do avgusta. Tekom zorenja breskve na drevesu spreminjajo barvo od zelene, do popolne rumeno-rdeče. Ste vedeli, da breskev iz drevesa utrgamo tako, da jo zavrtimo na peclju? Med nabiranjem pa moramo biti pozorni, da ne poškodujemo lupine, saj bo na tem mestu sadež začel gniti.

Poznamo več različnih vrst breskev, ki se razlikujejo po koži in barvi mesa. Gladka koža brez dlačic je značilna za nektarine, medtem ko imajo navadne breskve po koži razporejene nežne dlačice. Pri barvi mesa pa ločimo bele, rumene in rdeče. Breskve z belim mesom imajo ponavadi bolj sladko aromo.

Navadne rumene breskve

Pri svežim breskvah pogosto naletimo na preveč ali premalo zrele, zato je pri nakupovanju pomembno katere izberemo. Izogibamo se breskvam z rjavimi madeži, nagubano kožo in odrgninami, saj so ponavadi preveč zrele. Boljše je če kupimo malo manj zrele in čvrte, saj bodo v parih dneh dozorele doma. Popolno zrele breske pa so rahlo mehke z nepoškodovano, lepo in napeto kožo.
Zrele breskve lahko hranimo v hladilniku približno 1 teden, če pa imamo premalo zrele, jih pustimo nekaj dni na kuhinjskem pultu, kjer bodo dozorele.

Breskve so mnogo več kot le okusno in sočno sadje. V njih se skrivajo tudi zdravi vitamini in minerali. Med vitamini prevladujejo vitamini A, C, E, K in B-kompleks. Od mineralov pa najdemo kalij, magnezij, fosfor, cink, kalcij, železo in mangan.

Nektarine

Zaradi vseh vitaminov, mineralov in antioksidantov, so zelo koristne za naše zdravje. Krepijo delovanje našega imunskega sistema, zmanjšujejo tveganje za nastanek srčnih bolezni, znižujejo krvni tlak in holesterol, skrbijo za zdravo prebavo, znižujejo krvni sladkor. Antioksidanti varujejo telo pred staranjem, varujejo našo kožo, jo ohranjajo zdravo in navlaženo, ter ščitijo pred poškodbami zaradi sonca, pomagajo pa celo pri premagovanju težav s kožnimi alergijami. Znanstveniki so dokazali, da naj bi zdravilne učinkovine v breskvah ubijale celice, ki povzročajo nekatere vrste raka in zavirale rast rakavih celic. Poleg vseh zgoraj naštetih koristi, pa pomagajo tudi pri zmanjševanju tesnobe in stresa.

Zelo koristne so tudi med nosečnostjo, saj vsebujejo ogromno koristnih vitaminov in mineralov. Vitamin C pomaga pri zdravi rasti kosti, zob, kože, mišic in žil dojenčka in sodeluje pri absorbciji železa, ki je v nosečnosti zelo pomemben. Folna kislina v breskvah pomaga pri zapiranju nevralne cevi, medtem ko kalij preprečuje mišične krče in utrujenost.

Bele, vinogradniške breskve

Breskve lahko uživamo kar sveže, ali pa iz njih pripravimo različne slane in sladke jedi. Skuhamo lahko tudi marmelado za čez zimo, jih vložimo, zamrznemo ali sušimo. Seveda največ hranilnih snovi dobimo iz svežih.

5 najbolj popularnih receptov z breskvami

Hitro pripravljena krhka maslena pita s sveži breskvami. Obvezno poleg postrežite še stepeno sladko smetano ali sladoled.

Kremni sladoled iz breskev in smetane je idealna sladica za vroče poletne dni.

Bogat okus lahko pričarate tudi s pecivom, v katerem se poleg breskev skrivajo še mleti orehi in dišeč med.

Poletje je čas, ko si ob večerih privoščimo tudi kozarček gin tonika. Kaj pa če bi mu za aromo dodali še vejico rožmarina in par koščkov breskev?

Ker je poleti sezona piknikov lahko poleg pečenega mesa pripravite še pisano solatko z breskvami, pršutom in mocarelo.

10 zanimivosti

  • Breskve so v sorodu z vrtnicami - ja, res je, breskve so članice družine vrtnic. V to družino pa spadajo tudi maline. In še nekaj, so tudi v tesnem sorodstvu z mandlji. Verjetno je to še posebej opazno pri koščici, ki se skriva v sredini breskve.
  • Breskve izvirajo iz Kitajske, država pa je še vedno ena od največjih proizvajalk sadeža. Sledi Španija in Italija.
  • Letna svetovna proizvodnja breskev je več kot 24 milijonov ton.
  • Na Kitajskem so breskve znak sreče, dolgega življenja in zaščite.
  • Rimljani so breskve poimenovali “perzijska jabolka”.
  • Največja oz. kar najtežja breskev je imela 810g in je zrastla v Kanadi.
  • Drevo breskve doživi v povprečju 12 let.
  • Na svetu obstaja več kot 2000 različnih vrst breskev.
  • Breskve vsebuje kar 89% vode.
  • Imajo zelo malo kalorij, saj jih je v enem sadežu le 58 in manj kot 1g maščobe.