Beluši delujejo blago odvajalno, pomirjevalno, protivnetno in vplivajo na delovanje ledvic. Uživanje belušev je odsvetovano pri zvišanem protinu. Beluši povzročajo značilen vonj urina. Imeli naj bi tudi afrodizični učinek.
Vsebujejo veliko fosforja, betakarotena, kalija, folne kisline, vitaminov A in K, ter vlaknin.
Belušem pravimo tudi šparglji. Uživanje le teh priporočajo pri ledvičnih obolenjih, sladkorni bolezni, pri slabokrvnosti, visokem krvnem tlaku, pri težavah s prebavo.
Pri belušu najpogosteje uporabljamo mlade poganjke. Lahko jih pripravimo z maslom, kuhamo, uporabimo v juhah.
Ker se beluši zelo hitro pokvarijo, jih moramo čim prej pojesti. Doma jih imamo shranjene v vlažni krpi v hladilniku, vendar ne več kot 2 dni.
Beluš izvira iz Evrope. Na voljo so spomladi in v zgodnjem poletju. Perzijci, Kitajci in Grki so beluše uporabljali že 500 let pred našim štetjem.