Zgodovina breskev

Breskve so v 5. stoletju pred našim štetjem gojili na Kitajskem. Veljale so za simbol nesmrtnosti in dolgega življenja. Breskve so nato začeli gojiti v Perziji in nato jih je Aleksander Veliki prenesel še v Evropo. Krištof Kolumb pa je nato breskve prenesel še v Novi svet.

Poznamo več kot 2000 vrst breskev.

Biskvit z breskvami Recept za okusen, rahel biskvit z breskvami.

Biskvit z breskvami Recept za okusno pecivo s svežimi breskvami.

Breskev z jogurtom Recept za breskev z jogurtom, skuto in medom.

Breskov kompot Recept za kompot iz breskev, cimeta in klinčkov.

Breskova kaša Recept za kašo iz breskev, z vanilijevim sladoledom in borovnicami.

Breskova pena Recept za peno iz breskev s sladko smetano in vanilijevim jogurtom.

Breskova pogača Recept za pecivo z breskvami in marmelado.

Breskovo pecivo Recept za okusno pecivo z medom in orehi, obloženo z breskvami.

Še nekaj o breskvah

Breskve so naravno odvajalo. So lahko prebavljive, preprečujejo zastajanje vode ter čistijo ledvice in sečni mehur.

Vsebujejo kalcij, magnezij, kalij, fosfor, folno kislino, betakaroten in vitamin C.

Breskve uvrščamo med pomlajevalno sadje. Imajo puhasto in žametno lupino, rdeče in rumene barve.

Ko breskve enkrat oberemo, ne zorijo več. Da vidimo ali je breskev zrela, jo rahlo stisnemo in lupina se mora malo vdreti. Breskve moramo pojesti v dveh dneh. Hranimo jih na sobni temperaturi, zrele pa lahko hranimo v hladilniku dva dni.

Odlično se ujemajo z gozdnimi jagodami. Jemo jih lahko same ali v sadni solati, pečemo lahko različne pite. Breskve s kosmato lupino olupimo, najlažje tako, da jih razrežemo, prelijemo s kropom, prelijemo z mrzlo vodo in potem se brez težav olupijo.

1 : 2