Je bogat vir betakarotena, kalija, folne kisline, železa, kalcija, magnezija, ter vitaminov B in C. Poleg brokolija je edina zelenjava, ki vsebuje koencim Q10.
Špinača utrjuje okostje, spodbuja imunski sistem, preprečuje nastanek raka in uravnava krvni tlak. Zmanjšamo možnost za nastanek bolezni srca in ožilja ter raka.
Krompirjev narastek s špinačo Recept za narastek iz krompirja, špinače in skute.
Pečen krompir s špinačo Recept za zapečen krompirjev pire s špinačno omako.
Polenta z gorgonzolo Recept za popečeno polento s špinačo in gorgonzolo.
Špinača naj bi izvirala iz Perzije. V Evropo so jo prinesli Arabci. Danes špinačo pridelujejo po celem svetu.
Ponavadi jo jemo kuhano, lahko pa se je tudi surova. Špinača ima kiselkast okus. V kuhinji jo lahko uporabljamo kot solato, prilogo, poleg jajc, mesa in rib.
Zanimivost: če na jedilnem listu opazimo ime 'firenška', to pomeni da jed vsebuje špinačo.
Pred uporabo špinačo le na hitro umijemo in je ne namakamo v vodi, saj tako izgubi dragocene vitamine.
Ker špinača vsebuje nitrate, naj kuhane ne bi dolgo pogrevali, saj se nitrati spremenijo v nitrite, ki pa so škodljivi našemu zdravju. Količino nitratov lahko zmanjšamo tako, da špinači odstranimo steblo in rebra listov.
Ko kupujemo špinačo, smo pozorni na to, da je rasla zunaj, saj tako vsebuje manj nitratov. Imeti mora lepo zeleno barvo, listi pa naj bodo čvrsti. Špinačo hranimo v hladilniku približno 2-3 dni.